Med zemljevidom in kodo

Pozdravljeni, dragi bralci mojega dnevnika. Ime mi je Aleksandr Annenkov.

Po izobrazbi sem geograf. Diplomiral sem na Geografski fakulteti Permske državne univerze, poklicno pot pa začel z GIS, kartografijo in urbanizmom. Zato zemljevid zame nikoli ni bil zgolj podoba ozemlja. Je način, kako razpršene informacije povezati v sistem, opaziti povezave med objekti in razumeti, zakaj je prostor urejen prav tako.

Verjetno je bil zato prehod iz geografije v digitalne tehnologije precej naravnejši, kot se morda zdi od zunaj. Najprej so bili prostorski podatki in geografski informacijski sistemi, nato informacijsko modeliranje, zahteve glede podatkov, skupna podatkovna okolja in digitalizacija infrastrukture. Pozneje so se jim pridružili klasifikacijski sistemi, strojno berljivi dokumenti, ontologije, baze znanja, digitalni dvojčki in umetna inteligenca.

Imena tehnologij se hitro spreminjajo, včasih hitreje, kot uspemo posodobiti predstavitve prejšnje tehnologije. Toda za njimi zame ostaja isto vprašanje: kako opisati zapleten resnični svet, da bi lahko z njegovo digitalno predstavitvijo smiselno delali?

Geografija nas uči videti sistem za posameznim objektom. Reka obstaja znotraj porečja; mesto je odvisno od lege, reliefa, prometnih povezav in zgodovine; pokrajina je rezultat številnih procesov, ki so potekali v različnih obdobjih. Podobno je z digitalnimi sistemi. Model, dokument ali podatkovna zbirka postane zares uporaben, ko razumemo njegovo mesto, povezave, izvor in nadaljnjo uporabo.

Od tod izvira moje poklicno zanimanje za digitalno preobrazbo infrastrukture. Zanimajo me načini, kako podatki postajajo inženirsko znanje, normativne zahteve strojno berljive, informacijski modeli povezani z resničnimi procesi, umetna inteligenca pa dobi dovolj strukturiranega konteksta, da postane uporabno orodje namesto še enega bleščečega okna z gumbom »Ustvari«.

Pomemben del te zgodbe je tudi poučevanje. Ko študentom ali sodelavcem razlagaš informacijsko modeliranje, digitalne platforme ali podatke, hitro odkriješ vrzeli tudi v lastnem razumevanju. Dobra razlaga je neusmiljena do lepih, a praznih formulacij. Morda zato rad razčlenjujem zapletene teme tako dolgo, da se za izrazjem znova pokaže, kako sistem dejansko deluje.

Ta pogled na svet ne izgine zunaj službe. Zanimajo me mesta, naravne pokrajine, zgodovina, ceste, arhitektura, fotografija in potovanja. V njih vidim predvsem priložnost, da se ustavim in razumem: zakaj je mesto zraslo prav tu, kakšna je bila pokrajina prej, kako so ljudje prostor prilagodili sebi in kaj iz preteklosti ga še danes oblikuje.

Tako je nastal ta dnevnik. Tu lahko sobivajo potovanja in tehnologije, geografija in digitalni izdelki, fotografije in daljša besedila. Na prvi pogled so teme precej različne. Zame jih povezuje ena navada: pogledati pozorneje od prvega vtisa in poskušati razumeti, kako so stvari sestavljene.

Verjetno sem zato še vedno nekje med zemljevidom in kodo.

In zdi se mi, da mi je tam povsem dobro.